O inštitutu

Biološki inštitut SAZU je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani (SAZU), ko je na letni skupščini 21. marca 1950 potrdila njegov pravilnik, obstajal pa je že dve leti prej, toda brez lastnih prostorov in brez rednih sodelavcev. Inštitut je začel z rednim delom leta 1951, ko je imel dva redna in dva zunanja sodelavca.

Inštitut je vodil od njegove ustanovitve do leta 1972 akademik prof. dr. Jovan Hadži. Od leta 1973 dalje je bil upravnik akademik dr. Jože Bole. Med leti 1987 in 1995 ga je vodil mag. Andrej Seliškar, ki ga je v letih 1993-1994 za krajšo obdobje zamenjal dr. Narcis Mršić. Med leti 1995 do leta 2003 ga je vodil dr. Andraž Čarni. Od leta 2003 do 2006 je vodil Biološki inštitut dr. Branko Vreš, od 1.6.2006 ga vodi dr. Oto Luthar. Leta 1975 je bilo na inštitutu zaposlenih 15 rednih sodelavcev, leta 1985 20, trenutno je zaposlenih 18 sodelavcev.

Sodelavci inštituta se ukvarjajo s preučevanjem flore, favne in vegetacije kopenskih biotopov Slovenije.

Prvenstveno se ukvarjamo z bazičnimi raziskavami, ki so temeljnega pomena za poznavanje našega živega sveta. Poleg tega se vključujemo tudi v različne aplikativne projekte in mnenja za potrebe različnih uporabnikov (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za promet, Zavodi za naravno in kulturno dediščino, različne lokalne skupnosti itd.). S svojim delom se vključujemo v mednarodne znanstvene tokove in predstavljamo Slovenijo v ustreznih mednarodnih okvirih.

Organizacijsko je inštitut razdeljen v štiri raziskovalne skupine:

• Floristično-taksonomska skupina zbira gradivo za Atlas flore Slovenije in sodeluje pri Atlasu flore Evrope. Raziskuje endemizem in polimorfizem vaskularne flore Slovenije.

• Geobotanična kupina se ukvarja s proučevanjem gozdnih združb ter ruderalno, robno, alpinsko, segetalno, traviščno, močvirsko in vodno vegetacijo. V tem okviru pripravljamo sinteze posameznih skupin fitocenoz (npr. bukovih, smrekovih, hrastovih gozdov itd.). V luči novih spoznanj na področju flore in vegetacije so sodelavci predlagali nekatere nove fitogeografske delitve Slovenije.

• Paleovegetacijska skupina se ukvarja s preučevanjem zgodovine in razvoja gozdne vegetacije v Sloveniji, zlasti v postglacialnem obdobju. Ukvarja se tudi z analizami makroskopskih rastlinskih ostankov iz arheoloških najdišč.

• Zoološka skupina se ukvarja z raziskavami mehkužcev, metuljev, pajkov in hroščev. Poleg sistematike se ukvarjajo tudi z ekologijo in zoogeografijo. Predvsem so usmerjeni na raziskave podzemskih in talnih ekosistemov, ki so značilni za naše območje.

© 2003, Biološki inštitut ZRC SAZU

Zadnja sprememba:7.3.2005