Osnovni podatki
Opis

Program se ukvarja z vzorčenjem in analizo bioloških objektov (flore, favne in vegetacije), vzrokih za njihovo diverziteto ter z njihovim spreminjanjem vzdolž različnih gradientov. Pri analizah gradientov se omejimo samo na en pomemben dejavnik in podatke vzorčimo oz. uredimo v smeri gradienta od minimuma do maksimuma ali obratno: raziskovani objekti so predstavljeni kot celota, ki se spreminja vzdolž tega gradienta. Ta metodologija, direktna gradientna analiza, prikazuje objekte v odvisnosti od obravnavanega/znanega dejavnika, kar omogoča jasno razlago usmerjenosti raziskovanih objektov v določenem gradientu. Poleg tega pa rezultate obdelujemo tudi z multivariatnimi (več dejavnikov skupaj), univariatnimi analizami (korelacije različnih dejavnikov) in različnimi analizami kopičenja (primerjava s tipologijo). S temi analizami določamo, kateri dejavnik najbolje opisuje obravnavane objekte in preverili morebitne ločene skupine (tipe). Osnovno vprašanje je, a) kako so raziskovani objekti razporejeni vzdolž gradienta (zvezno, kje se vrednosti zgostijo ali je razporeditev diskontinuirana), b) kateri gradienti najbolje opisujejo raziskovani objekt in c) ali lahko v teh gradientih najdemo jasno ločene skupine (tipe).

Ukvarjamo se s tremi osnovnimi nivoji raziskav, in sicer genskim, vrstnim in ekosistemskim nivojem.

  • Genska raziskovanja se ukvarjajo s taksoni (vrstami in nižjimi ali višjimi taksonomskimi kategorijami); ukvarjamo se predvsem s taksonomskimi, populacijsko-ekološkimi, etološkimi, genetskimi in filogenetskimi raziskavami. Kot objekte raziskujemo izbrane taksone ((pod)vrste, rodove, družine), predvsem ogrožene, indikatorske, krovne ali evolucijsko pomembne taksone.
  • Pri raziskavah vrstne sestave preučujemo biocenoze (fitocenoze in zoocenoze); raziskve so ekološke in biogeografske (fitogeografske in zoogeografske), objekti pa so izbrane vrste, njihove lastnosti, sintaksoni in habitatni tipi.
  • Pri ekosistemskih raziskavah se ukvarjamo s krajino; raziskave so ekološke, biogeografske in krajinske, objekti pa izbrana območja.

 

Ukvarjamo se z različnimi dejavniki nežive narave (geografski, klimatski, talni, časovni), kot tudi z medvrstnimi odnosi (konkurenca in koeksistenca) ter vplivom človeka.

Vodja programa na ZRC