Korak k trajni ohranitvi biodiverzitete: primer favne pajkov Švice in Slovenije

V času pospešenega antropogenega uničevanja naravnih habitatov in globalnih sprememb ter posledičnega izumiranja vrst se je človeštvo znašlo pred urgentnimi cilji, kako ohraniti biodiverziteto v čim večjem obsegu, predno jo dokončno izgubimo. Biologi smo v svojih prizadevanjih za dokumentiranje, razumevanje in ohranjanje biodiverzitete nemalokrat popolnoma nemočni pred interesi kapitala in požrešnostjo človeške družbe po spreminjanju življenjskega okolja v prid ene vrste na račun drugih. Čeprav je problem najbolj izrazit v tropskih krajih, ki so biotsko daleč najbogatejši, istočasno pa gmotno, politično in etično ne zmorejo ohranjati narave, je vseeno problem izrazit tudi v t.i. razvitem svetu. V tem pilotskem projektu predvidevamo popolnoma nov pristop k trajnemu ohranjanju biodiverzitete: predlagamo tarčno iskanje in identifikacijo bioloških vrst, njihovo trajno globoko zamrzovanje z namenom zagotoviti nepoškodovano tkivo prihodnjim generacijam, ki določenega deleža vrst ne bodo več našle v naravi, ter ekstrakcijo dednega zapisa tarčnih vrst, torej DNK organizmov, za identifikacijske namene. Kot testni organizem predlagamo pajke Slovenije in Švice, primer pajkov pa bi kasneje razširili tudi na druge organizme.

Globalno predstavljajo pajki eno najbolj vrstno pestrih skupin živali. Poznamo preko 41 tisoč vrst pajkov, od katerih jih več kot 2000 prebiva na območju Evrope. V tem projektu tarčni državi, Slovenija in Švica, se obe ponašata z izredno pestro bioto, njuni favni pajkov sta tako krepko nad pričakovanimi vrednostmi za takšno geografsko območje v zmernih klimatih. V Sloveniji (z območjem 20.120 km²) smo doslej zabeležili okrog 700 vrst, v Švici (z območjem 41.285 km²)  pa je znanih preko 930 vrst. Po naših ocenah je približno 600 vrst skupnih obema območjema, med 400 in 500 vrst pa je bolj geografsko omejenih. Med zadnjimi so tudi ozki endemiti, ki so posebno zastopani v alpskem in kraškem prostoru. Po teh ocenah bi torej obe območji predstavljali naravne habitate za preko 1100 vrst. V naši pilotski študiji predlagamo, da bi v relativno kratkem času (18 mesecih) s tarčnim terenskim delom pridobili svež biološki material pajkov za četrtino te biološke pestrosti, torej 275 vrst. Te vrste bi zanesljivo identificirali vrhunski strokovnjaki znotraj našega partnerstva, ki bi tudi pridobili genski zapis v obliki mitohondrijskega gena CO1, nato pa bi tkiva vrst in njihovo DNK trajno zamrznili in tako ohranili za prihodnje rodove.

Naša ciljna skupina ni sociološko, časovno, niti geografsko omejena. Čeprav bodo globoko zamrznjena tkiva predstavljala evropske pajke (nabrane na geografskem območju Slovenije in Švice), bodo potencialni uporabniki tkiv ali njihovega genskega zapisa strokovnjaki mnogih področij, od ekologov, taksonomov, sistematikov do genskih inženirjev in strokovnjakov s področja ohranjanja narave. Naši podatki o dednem zapisu (DNK) tarčnih vrst bodo prosto dostopni na svetovnem spletu, kar bo omogočalo genetske in taksonomske ekpertize mnogim svetovnim raziskovalcem.

Predlagani projekt bo predstavili širši javnosti kot inovativen način, kako s koordiniranim pilotskim projektom v relativno kratkem času priti do konkretnih rezultatov na področju varstva narave. Menimo, da politični in družbeni pritiski niso dovolj za zastopanje interesov narave, ter da je nujno potrebna konkretna in takojšnja akcija. Naša iniciativa v partnerstvu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani in Prirodoslovnega muzeja v Bernu bi predstavljala prvi korak k trajnemu ohranjanju evropske biote. Ob uspešno izvedenem pilotskem projektu nameravamo namreč sprožiti mnogo večje partnerstvo med evropskimi in svetovnimi inštitucijami in agencijami, ki bi v prihodnjih letih prevzelo odgovornost za trajno ohranitev živega sveta.