Osnovni podatki
Trajanje:
1. september 2019–30. september 2022
Šifra:
V1-1938
Opis

Opraševalci so pomemben del biodiverzitete in zagotavljajo eno ključnih ekosistemsih storitev – opraševanje. Od opraševanja žuželk je odvisnih približno 4/5 kmetijskih in divjih rastlin. Vrednost opraševanja žuželk je zgolj v kmetijstvu ocenjena na 153 milijard EUR letno, zaradi naraščanja prebivalstva pa potrebe po opraševanju še naraščajo. Opraševalci so tudi pomembni indikatorji biodiverzitete.

Poleg medonosne čebele je zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi večje učinkovitosti je njihov prispevek k opraševanju tako večji kot bi lahko sklepali zgolj po njihovi številčnosti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biodiverzitete je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev.

Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele, torej čmrlji in čebele samotarke (v Sloveniji je bilo najdenih 565 vrst). Med pogostejše opraševalce sodijo tudi muhe in metulji, v manjši meri tudi druge žuželke, npr. nekateri hrošči in ose. Populacije divjih opraševalcev hitro upadajo. Glavni razlogi za to so pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, bolezni, pesticidi, pomanjkanje mest za gnezdenje in tujerodne vrste. Zaradi naravnih danosti je potencial divjih opraševalcev v Sloveniji še vedno razmeroma velik, a slabo izkoriščen in brez strategije trajnostnega upravljanja ga že izgubljamo.

Upadanje populacij in pestrosti opraševalcev je še vedno slabo dokumentirano. V Evropi je z a več kot polovico vrst divjih čebel premalo podatkov, da bi njihovo ogroženost lahko ocenili. Prva prednostna naloga Pobude EU o opraševalcih je zato izboljšanje znanja o zmanjševanju števila opraševalcev, njegovih vzrokih in posledicah, kar vključuje tudi razvoj stroškovno učinkovitega in standardiziranega spremljanja populacij opraševalcev.

Glavni cilji predlaganega raziskovalnega projekta so (1) zasnovati metodologijo monitoringa divjih opraševalcev in oblikovati model monitoringa divjih opraševalcev, (2) testno izvesti monitoring divjih opraševalcev na izbranih območjih, (3) na podlagi rezultatov oceniti strukturo združb divjih opraševalcev, jo (4) razložiti in (5) oblikovati priporočila/usmeritve za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji.

Raziskovalni projekt se bo osredotočil na monitoring divjih čebel kot najpomembnejših divjih opraševalcev. Osredotočili se bomo na razvoj monitoringa s pastmi, ki na podlagi tujih in lastnih raziskav edini omogoča zbiranje objektivnih in zanesljivih podatkov za sprejemljiv vložek dela. Poleg tega bomo pilotno raziskali možnosti monitoringa divjih opraševalcev z okoljsko DNA s pajkovih mrež. Na koncu bomo pripravili priporočila za vzpostavitev trajnega monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji.

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Raziskovalna področja

Zoologija B005