Delo se ukvarja s pregledom flore in vegetacije območja v trikotniku med Velesom, Štipom in Negotinom. Na podlagi analize so izločene najbolj pomembne rastlinske vrste in habitati/rastlinske združbe. Na podlagi floristične analize so bile ugotovljene endemične, halofitske, stepske in ostale redke rastlinske vrste na tem območju in vegetacijske enote. Predlagane so tudi najbolj pomembne botanične lokalitete na tem območju.

V osrednjem delu Republike Makedonije, se razprostira veliko območje, ki se močno razlikuje od okolice. Njegova površina spominja na valujoče morje, saj je površina razrezana z globokimi erozijski jarki, zaradi katerih je območje skoraj neprehodno. Matična kamnina so paleogeni in redkeje neogeni sedimenti, med katerimi najdemo peščenjake, laporne peščenjake, gline, peščene gline, karbonate, laporje in druge. Vsi paleogeni sedimenti imajo morski izvor in so zato bogati s soljo. Na tem območju je tudi močna erozija, ker matična kamnina zaradi vode in zmrzali razpade na majhne delce, ki jih nato odnese voda.

Zabeleženo je bilo osem endemičnih vrst, in sicer Hedysarum macedonicum, Astragalus cernjavskii, Tulipa mariannae, Onobrychis megalophylla, Ferulago macedonica, Heptaptera macedonica, Salvia jurisicii in Potentilla tridentula. Pojavljajo se tudi značilne stepske (Astragalus parnassi, Morina persica in Convolvulusholosericeus) in halofitske (Artemisia maritima, Artemisia annua, Krascheninnikovia ceratoides in Camphorosma monspeliaca) vrste, kakor tudi številne druge, redke rastlinske vrste.

Na podlagi vegetacijskih raziskav so bili ugotovljeni poglavitni vegetacijski tipi na tem območju, in sicer plevelne (Stellarietea mediae) in ruderalne (Artemisietea) združbe, združbe slanišč (Puccinellio-Salicornietea), suhih travišč in stepske združbe (Festuco-Brometea), travniške združbe (Molinio-Arrhenatheretea), vlažne združbe (Phragmiti-Magnocaricetea), obrečni gozdovi (Salicetea purpureae, Querco-Fagetea) in termofilna grmišča in gozdovi (Quercetea pubescentis). Nomenklatura je usklajena z mednarodnimi standardi, tako so opisani novi sintaksoni in predlagane nekatere nomenklaturne korekcije, in sicer Eryngio campestris-Paliurion spinae-christi, Jasmini fruticantis-Paliuretum spinae-christi, Pistacio terebinthi-Juniperetum oxycedri, Carpino orientalis-Quercetum frainetto, Salvio verbenacae-Avenetum barbatae, Onopodo-Marrubietum peregrini in Peganetum harmalae.

Kot podlago za naravovarstveno oceno je bila uporabljena Direktiva o habitatih (Priloga I). Tako smo ugotovili, da so na tem območju optimalno razviti naslednji pomembni habitati: polnaravna suha travišča in stepe razreda Festuco-Brometea, drevesasti matoral z vrsto Juniperus oxycedrus in gozdovi sladuna (Quercus frainetto). Pojavlja se tudi prednostni habitat – celinska slanišča. Poleg tega pa se pojavljajo tudi nekateri drugi pomembni habitati na manjših površinah.

Ugotovljene so bile tudi najbolj pomembne botanične lokalitete, in sicer Orlovo Brdo, Solena Reka, Solen Dol, območje med Negotinom in vasjo Krivolak, planina Serta nad vasjo Pepelište in planina Bogoslovec pri Svetem Nikoli. Za ta območja je predlagana posebna zaščita.

Delo je uporabno za strokovnjake na področju botanike in rastlinske ekologije, za drugo strokovno javnost (npr. naravovarstvo) ter za širšo zainteresirano javnost (npr. ljubitelji rastlin).