Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU: diplomske in magistrske naloge
Na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija, (ki deluje v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in od letos domuje v novih prostorih na Igu), razpisujemo naslednje teme za diplomske in magistrske naloge:
Grmišča na južnem delu Panonske nižine
V nižinskih predelih so grmišča večinoma drugotni habitati, ki se razvijejo na gozdnem robu, pogosto pa se pojavljajo tudi kot mejice ali pa se razvijejo na večjih površinah kot faze zaraščanja. Na podlagi zbranih podatkov s roba Panonske nižine (Slovenija, Hrvaška, Vojvodina) bomo obdelali raznolikost grmiščne vegetacije na tem območju in ugotovili poglavitne vegetacijske tipe ter njihove značilnosti, predvsem v povezavi s spremembo klime vzdolž geografskega gradienta. Delo je zasnovano na osnovi že pridobljenih podatkov in ne zahteva dodatnega terenskega vzorčenja. V okviru magistrske naloge se bo kandidat spoznal z različnimi metodami univariatne in multivariatne statistike in pridobil osnovna znanja o obdelavi vegetacijskih podatkov.
Mentor: izr. prof. dr. Andraž Čarni
Kontakt: carni@zrc-sazu.si
Vpliv geomorfologije na gozdno vegetacijo v vrtačah
Vrtače so zatočišča (refugiji) rastlin, ki so prilagojene na hladnejše razmere. V okviru naloge želimo ugotoviti, katere imajo, glede na njihovo morfologijo, večjo vlogo (kapaciteto). Na podlagi že opravljene analize vrtač na Kraški planoti bomo vzorčili gozdno vegetacijo v vrtačah in jo poskusili povezati z geomorfološkimi značilnostmi. Tako bomo vzorčili rastlinstvo 15-20 vrtač, ki se razlikujejo v geomorfoloških značilnostih. Nato bomo testirali povezanost vrstne sestave rastlinskih združb ter drugih strukturnih in funkcionalnih značilnosti rastlinske združbe z geomorfološkimi značilnostmi. V okviru magistrske naloge se bo kandidat spoznal z rastlinskimi vrstami in habitati, ki se pojavljajo na tem območju in z osnovami (računalniške) obdelave vegetacijskih podatkov.
Mentor: izr. prof. dr. Andraž Čarni; somentorica: doc. dr. Mateja Breg Valjavec
Kontakt: carni@zrc-sazu.si
Razvojna plastičnost in kvantitativna genetika pri pajkih z velikostnim spolnim dimorfizmom
Spolna selekcija, torej izbira partnerja in kompeticija zanj, je eden od najosnovnejših gonil evolucije. Spolna selekcija in spolni konflikt (razlike v optimalni strategiji biološkega fitnesa med spoloma) pri pajkih z velikostnim spolnim dimorfizmom (SSD) sta privedla do pestrega nabora spolnih vedenj in paritvenih sistemov. Pretekli raziskovalni napor je bil vložen v glavnem v raziskave razvoja in spolnega vedenja samcev, samičine spolne strategije pa so bile raziskovalno nekoliko zanemarjene. V enem projektu bomo zato raziskali razvojno plastičnost samic pajkov z ekstremnim SSD, natančneje povezavo hitrejšega oz. zapoznelega odraščanja v odvisnosti od prisotnosti samcev. Še manj raziskav je posvečenih genetskim povezavam v velikosti samcev in samic, ki morda predstavlja genetsko osnovo spolnega konflikta. V drugem projektu bomo zato s pristopom kvantitativne genetike preverili medspolno genetsko povezanost v telesni velikosti pajkov z ekstremnim SSD. Raziskovalno delo obsega do dve magistrski nalogi. Rezultati obeh sklopov bodo objavljeni v znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva.
Mentorica: doc. dr. Simona Kralj-Fišer; somentor: doc. dr. Matjaž Gregorič
Kontakt: simonakf@zrc-sazu.si, matjazgr@zrc-sazu.si
Vloga okvirja kolesaste mreže pajkov pri absorpciji kinetične energije plena
Kolesaste mreže pajkov so učinkovite lovilne naprave. Ena od njihovih funkcij je absorpcija kinetične energije (Ek) plena. Kolesasto mrežo lahko v grobem razdelimo v lovilni del in okvir. Znano je, da v lovilnem delu mreže večino Ek plena absorbirajo t.i. žarkaste niti. Neraziskana pa je vloga, ki jo pri absorpciji Ek plena odigra okvir mreže. Natančneje nas zanima vloga dolgih sidrnih niti in mehkega substrata pri absorpciji Ek plena, ki jo bomo ocenili z uporabo »high-speed« videoposnetkov. Raziskovalno delo lahko obsega do dve magistrski nalogi. Rezultati obeh sklopov bodo objavljeni v znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva.
Mentor: doc. dr. Matjaž Gregorič
Kontakt: matjazgr@zrc-sazu.si
Vedenjska plastičnost pajkov mrežarjev pri gradni kolesastih mrež
Pajki mrežarji so živali, ki na plen prežijo na določeni točki svojega plenilskega področja (t.i. »central place foraging«). So vedenjsko plastični in za optimizacijo svojega plenjenja aktivno prilagajajo svoje področje plenjenja – kolesasto mrežo. Številne raziskave so se v preteklosti lotile vprašanja, kako in zakaj pajki mrežarji prilagajajo simetrijo svojih mrež, vendar mehanicistična razlaga še vedno manjka. Z uporabo »high-speed« videoposnetkov bomo testirali hipotezo, da simetrija mreže odraža optimizacijo časa, ki ga pajek porabi za doseg plena. Raziskali bomo tudi podrobnosti pajkovega plenjenja. Raziskovalno delo lahko obsega do tri magistrske naloge. Rezultati vseh sklopov bodo objavljeni v znanstvenih publikacijah s faktorjem vpliva.
Mentor: doc. dr. Matjaž Gregorič
Kontakt: matjazgr@zrc-sazu.si
Vloga lažnih oči metuljev pri izogibanju nevretenčarskih plenilcev
Proti-plenilske adaptacije zavzemajo različne oblike, od morfoloških in fizioloških, do kemijskih in vedenjskih. Eden najbolj znanih primerov adaptacij, ki plenilce zmede, predstavljajo lažne oči na krilih metuljev. Do nedavnega so vlogo lažnih oči metuljev intenzivno raziskovali z vidika vretenčarskih plenilcev, skoraj neraziskan pa je njihov vpliv na nevretenčarske plenilce, predvsem med taksoni, ki sobivajo v naravi. V projektu bomo raziskali vpliv lažnih oči metuljev na plenilski uspeh izbranih pajkov in bogomolk, ki s temi vrstami metuljev sobivajo. Rezultati bodo objavljeni v znanstveni publikaciji s faktorjem vpliva.
Mentor: doc. dr. Matjaž Gregorič; somentorica: doc. dr. Simona Kralj-Fišer
Kontakt: matjazgr@zrc-sazu.si
Ruderalna vegetacija Slovenije
Študent bo uporabil popise rastlinskih združb, zbranih v veliki podatkovni zbirki “Vegetation database of Slovenia”, za analizo tega tipa vegetacije z ozirom na raznolikost rastlinskih združb, vrstno pestrost, spremembe v času in prostoru itd. Podatkovni set bomo analizirali z metodami klasifikacije in ordinacije. Omenjena naloga ne predvideva terenskega dela, vendar po želji kandidata lahko temo tudi prilagodimo.
Mentor: doc. dr. Urban Šilc; delovni mentor: Filip Küzmič
Kontakt: urban.silc@zrc-sazu.si
Plevelna vegetacija polj ajde
Ker sta navadna in tatarska ajda poznani po močnem alelopatskem delovanju, bo študent s popisom plevelnih rastlinskih združb primerjal vrstno sestavo na poljih ajde z vrstno sestavo na sosednjih obdelanih površinah. Zaradi povečanega zanimanja za uživanje in posledično gojenje ajde v zadnjih letih, je tema zelo aktualna tudi s kmetijskega vidika. Naloga bo obsegala približno polovico dela na terenu in v botanični določevalnici ter polovico dela v pisarni za obdelavo podatkov.
Mentor: doc. dr. Urban Šilc; delovni mentor: Filip Küzmič
Kontakt: urban.silc@zrc-sazu.si
Časovne spremembe vrstne sestave macesnovih gozdov
Naravni macesnovi gozdovi predstavljajo varovalne gozdove, ki jih uvrščamo v naravovarstveno pomemben habitatni tip (HT 9420). S primerjavo vegetacijskih popisov iz šestdesetih let prejšnjega stoletja (neobjavljeni terenski popisi dr. Tregubova) in novejšimi popisi (večinoma dr. Dakskoblerja), bo študent lahko opisal spremembe v vrstni sestavi združbe, ki so se zgodile v zadnjih 50 letih v slovenskih visokogorskih macesnovjih. Podatkovni set bomo analizirali z numeričnimi metodami. Omenjena naloga ne predvideva terenskega dela.
Mentorja: doc. dr. Urban Šilc; somentor: dr. Igor Dakskobler
Kontakt: urban.silc@zrc-sazu.si
Učinek košnje na nadzemno in podzemno biomaso alpske kislice (Rumex alpinus)
Alpska kislica je plevel na planinah, ki so pogosto del zavarovanih območij in jo je zato možno odstranjevati le z trajnostnimi metodami. V rastlinjaku bomo proučevali odziv nadzemne in podzemne biomase kislic na pogostnost košnje in regeneracijo kislice po različnih načinih odstranjevanja. Tema je aktualna zaradi uporabnosti rezultatov na slovenskih planinah. Naloga bo obsegala približno polovico dela v rastlinjaku in v botaničnem laboratoriju ter polovico dela v pisarni za obdelavo podatkov.
Mentor: doc. dr. Urban Šilc; delovni mentor: Filip Küzmič
Kontakt: urban.silc@zrc-sazu.si
Prostovoljno delo
Ob tem so dobrodošli tudi morebitni zainteresirani za prostovoljno pomoč pri vnosu podatkov v podatkovne zbirke, urejanju herbarija, urejanju zbirke metuljev, urejanju zbirke pajkov, skrbi za žive organizme (pajke, metulje, rastline) in pomoč na terenu (kontakt: urban.silc@zrc-sazu.si, matjazgr@zrc-sazu.si).