Krkina nagrada za raziskovalno nalogo pod mentorstvom dr. Simone Kralj Fišer
Dijakinji Biotehniškega izobraževalnega centra v Ljubljani, Vida Markovič in Zoja Štrubelj, ki sta pod mentorstvom dr. Simone Kralj Fišer z Biološkega inštituta Jovana Hadžija raziskovali paritveno vedenje pajkov, sta za svojo nalogo prejeli Krkino nagrado za raziskovalno delo.
Poleg Simone Kralj Fišer je dijakinji mentorsko usmerjal tudi mladi raziskovalec Tim Prezelj. Kot je povedala Kralj Fišer, je bilo tovrstno mentorstvo za oba nova izkušnja, pobudo zanj pa sta dali kar dijakinji sami, od katerih je ena opravljala poletno delo na Raziskovalni postaji Barje in se v tamkajšnjem Vedenjskem laboratoriju seznanila s pajki in njihovimi navadami ter načinom raziskovalnega dela. Temo za raziskovalno nalogo, ki sta jo dijakinji pripravljali v sklopu enega od maturitetnih predmetov, so določili skupaj.
Takole je postopek razložila Kralj Fišer: »Že prej smo opazili, da samcem vrste Nephilingis cruentata ni mar za samice, ki so se že parile, kar ni čudno, saj samci med paritvijo samicam začepijo genitalije, zaradi česar se te tako ali tako ne morejo več pariti. Ampak kako samci vedo, da so se nekatere samice že parile in da iz te moke ne bo kruha? Sklepali smo, da po feromonih. Tako smo postavili t. i. mate choice poskuse, kjer je samec moral izbrati med parjeno in nedolžno samico. Edini signal, ki je do njega lahko prišel, je bil kemični – vonj. In samci so res statistično značilno bolj pogosto izbrali neparjeno (nedolžno) samico. Z evolucijskega stališča ima to velik smisel, saj bi samca približevanje parjeni samici lahko veliko stalo: v najboljšem primeru se ne bi mogel pariti in razmnožiti, v najslabšem pa bi ga samica požrla. V obeh primerih bi bil rezultat enako klavrn: v evoluciji bi se njegovi geni izgubili ...« Raziskovalka, ki se s proučevanjem paritvenega vedenja pri pajkih ukvarja že več kot desetletje, je za izstopajoče dosežke pri svojem delu med drugim letos prejela zlati znak ZRC SAZU. »Pri tovrstnih paritvenih sistemih, kjer prihaja do čepljenja genitalij in je v igri monogamija, je za samca in samico zelo pomembno, da sta pri izbiri partnerja za parjenje izredno pazljiva,« je še dodala.
»Vesela sem, da sta dijakinji odkrili nekaj novega, da smo znanje uspešno prenesli na mlajšo generacijo in da je Krka kot farmacevstko podjetje prepoznala vrednost v naših raziskavah,« je strnila občutja ob prejetju priznanja za svoje mentorsko delo.
Krka nagrade za srednješolske raziskovalne naloge podeljuje pod geslom »Znanost povezuje«, letos že petinpetdesetič. Slovesna izročitev bo 26. septembra v Krkini upravni stavbi v Novem mestu. Ob tem bodo priredili tudi znanstveni simpozij s predstavitvijo vseh raziskovalnih del. Na fotografiji samec (manjši) in samica pajka (večja) vrste Nephilingis cruentata, foto Manca Juvan/ZRC SAZU.