ZAKLJUČEK PROJEKTA EIP 16.5 CVETOČI TRAVNIKI

Sodelavci iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, smo sodelovali na projektu Evropskega partnerstva za inovacije (EIP) Vključevanje ekosistemskih storitev v trajnostno kmetijstvo na primeru zagotavljanja vrstne pestrosti cvetočih travnikov, ki se zaključuje junija 2024.

NAMEN PROJEKTA

S poljudnim izrazom cvetoči travniki označujemo predvsem (pol) suha ekstenzivna travišča, ki so po svoji vrstni pestrosti ena izmed najvrednejših, a hkrati najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi. Naš projekt se je nanašal na ohranjanje teh edinstvenih življenjskih prostorov, povečevanje vrstne pestrosti z vnosom karakterističnih avtohtonih vrst, ki so zaradi pretekle rabe začele izginjati, ter promocijo različnih ekosistemskih storitev ekstenzivnih travnikov, ki presegajo njihovo uporabo za pašo ali krmo domačim živalim (estetska, turistična, rekreacijska vrednost, uporabnost divjih rastlin v prehrani, zdravilstvu itd..). Projekt je temeljil na povezovanju različnih znanj (raziskovalno-akademskega, strokovnega in uporabniškega).

Namen projekta je bil razviti in preizkusiti ukrepe oz. modele oblikovanja, ohranjanja in vzdrževanja cvetočih travnikov v različnih okoljskih pogojih. S tem smo želeli cvetočim travnikom dodati nove vrednosti, kar bo omogočalo njihovo dolgoročno ohranitev ter potencialno povečalo ekonomsko varnost kmetijskih gospodarstev.

IZVEDBA PROJEKTA, REZULTATI TER ZAKLJUČKI

Praktični del projekta smo izvedli na petih kmetijskih gospodarstvih: Kmetija Zaplana 1890, Makrobios Panonija so.p., TK Pri Andrejevih, TK Široko, Kmetija Slavka Žagarja. Kmetije se nahajajo na različnih koncih Slovenije v okoljih z različnimi danostmi.

Na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili s terenskim delom, s pomočjo znanja kmetij in iz literature smo izbrali projektne ploskve ter tarčno oblikovali ukrepe in metode oblikovanja ter ohranjanja travnikov, ki smo jih nato v dveh sezonah preizkusili tudi v praksi. Metode oblikovanja travnikov so se nanašale na ponovni vnos manjkajočih vrst rastlin in so vključevale: nanos senenega drobirja, nanos ročno nabranih zrelih semen, komercialne semenske mešanice ter nanos sveže biomase z izbranih donorskih vrstno pestrih površin v okolici projektnih ploskev. Na vsaki kmetiji smo izvedli vsaj enega izmed predlaganih ukrepov, v večini primerov pa smo uspeli izvesti vsaj dva različna. Na kmetiji Zaplana 1890 smo vzpostavili tudi t.i. in situ semensko banko – zavarovano vrstno pestro travniško površino, ki bo lahko služila tako za izobraževalne namene, kot tudi vir materiala za renaturacijo travnikov v regiji. Metode ohranjanja so vključevale smernice in ukrepe za vzdrževanje izbranih travniških površin kot so: redka in pozna košnja, brez paše (oz. kvečjemu ekstenzivne) ter gnojenja, ročno odstranjevanje neželenih rastlin, ipd.

Metode smo tako preizkušali v zelo različnih klimatskih in talnih razmerah, kar povečuje širšo uporabnost zaključkov. Motiviranost kmetov za izvajanje predlaganih ukrepov je bil ključna, zato smo dajali velik poudarek na ekosistemske storitve cvetočih travnikov ter ozaveščali o uporabni vrednosti (kulinarika, izobraževanje, estetika, zdravilne rastline,...) rastlinskih vrst vrstno pestrih travišč. Slednje bo vključeno tudi v priročnik dobre prakse, ki ga pripravljamo, in bo tako lahko služil kot podlaga za vključevanje cvetočih travnikov v ponudbo oz. dejavnosti na kmetiji.

Doseženi cilji projekta:

• Izvedba ukrepov za ponovno vzpostavitev cvetočih travnikov na zemljiščih, ki nimajo več optimalne sestave zaradi pretekle rabe,
• testiranje različnih načinov ponovnega vnosa manjkajočih vrst rastlin,
• razvoj okvirnih smernic za vzpostavitev in kasnejše upravljanje ekstenzivnih travnikov ter
• ozaveščanje o dodani vrednosti oz. ekosistemskih storitev teh travnikov za kmetije oz. spodbujanje estetske, turistične in rekreacijske vrednosti travnikov ter uporabnost divjih rastlin v prehrani in zdravilstvu.

Za uspešno izvedbo projekta je bilo bistveno sodelovanje kmetov in strokovnjakov. Ukrepe smo zasnovali skupaj s partnerskimi kmetijami. Ker je v praksi težko preveriti kvaliteto izbranega semenskega materiala, smo izvedli večkratni vnos večjih količin sveže biomase oz. drobirja preverjenega izvora iz izbranih ustreznih pestrih travišč v okolici. Ročno nabiranje semen je časovno zamudno, a sta kakovost in količina lahko bolje regulirana. S komercialnimi mešanicami ali pri vnosu mešanic neznanega porekla je še vedno (pre)velika možnost vnosa neželenih vrst. Poleg neugodnih vremenskih pojavov (suša) pri pridobivanju semenskega materiala predstavljajo izziv tudi različni razvojni cikli ciljnih rastlinskih vrst. Za čim večji učinek je bila potrebna kombinacija metod oz. več vnosov semenskih mešanic, pridobljenih ob različnih obdobjih.

OZAVEŠČANJE O PROJEKTU IN PRENOS ZNANJ

Pomembno mesto v projektu smo namenili ozaveščanju in strokovni podpori tako partnerskih kmetij kot tudi širše laične in strokovne javnosti. Pri tem je bilo v ospredju lokalno prebivalstvo in kmetijska gospodarstva ter mladi, ki se izobražujejo v visokošolskih programi s področja kmetijstva, okoljskega načrtovanja, biologije ipd.

• Program usposabljanja za kmetijska gospodarstva

Uspešno smo izvedli celoten Program usposabljanja, s katerim smo prispevali k povečanju usposobljenosti kmetijskih gospodarstev s področja vzpostavljanja, ohranjanja in trajnostne rabe (pol)suhih ekstenzivnih travnikov ter k večji ozaveščenosti o pomenu ter ekosistemskih storitvah teh travnikov za kmetije.

Izvedle so se 3 delavnice v skupnem številu 9 ur z naslednjimi tematikami:

• Pristopi vzpostavitve biotsko raznovrstnih travnikov, kjer smo v prvem delu predstavili nastanek in pomen vrstno bogatih cvetočih travnikov. To je ključni prvi korak, ki vodi k boljšemu razumevanju kmetov glede te tematike (in jih predvidoma bolj motivira k aktivnem sodelovanju). V drugem delu pa smo prestavili tudi nekaj konkretnih tehničnih in tehnoloških pristopov k vzpostavljanju vrstno bogatih travnikov. S tem smo kmete bolj opolnomočili z znanji o načinih izvedbe zastavljenih ukrepov v projektu.
• Primeri postopkov za ponovni vnos rastlinskih vrst, kjer smo predstavnikom KG in ostalim iz zainteresirane javnosti predstavili naš projekt - cilje, načrtovane in izvedene ukrepe ter tudi prikazali ročno sejanje ročno nabrane semenske mešanice na površini, ki je namenjena semenski banki in-situ.
• Uporabnost rastlinskih vrst cvetočih travnikov, kjer smo predstavili ekosistemske storitve vrstno pestrih travnikov. Predstavljen je bil njihov uporabniški vidik: medovite rastline za čebeljo pašo, kulinarika, zdravilne rastline, barvilne rastline, turizem, izobraževanje ipd. na primerih rastlin s travniški površin partnerskih kmetij. V povezavi z uporabo rastlin cvetočih travnikov v prehranske in zdravilne namene smo predstavili najbolj strupene rastline, ki smo jih popisali na travnikih partnerskih kmetij. Opozorili smo tudi na zavarovane rastline, ki uspevajo na površinah vključenih v projekt in s tem povezano zakonodajo. Na usposabljanju smo predstavili vpliv povečevanja biodiverzitete na krmno vrednost travne ruše, ki bo omogočil kmetu, da izbere za njegove potrebe optimalno strategijo in ekosistemske storitve.

• Prenosi znanj v prakso

Izvedli smo skupno 7 delavnic, ekskurzij oz. predavanj, ki so jih izvajali različni partnerji: raziskovalne, svetovalne, izobraževalne inštitucije ter tudi partnerska kmetijska gospodarstva. Prenosi znanj so bili namenjeni za širok spekter ciljnih publik: ostala kmetijska gospodarstva, strokovnjake s področja kmetijstva, ipd. Velik poudarek smo dali tudi izobraževanju mladih, saj smo izvedli kar tri strokovne ekskurzije na lokacije izvedbe praktičnega preizkusa projekta za študente, vključene v programe Biotehniške fakultete kot so agronomija in krajinska arhitektura.

O projektu in projektnih aktivnostih smo ozaveščali preko različnih komunikacijskih sredstev (družbena omrežja, spletne strani, tiskan medij, …) s ciljem, da zajamemo čim širšo ciljno publiko. Na prenosih znanj v prakso ter usposabljanjih smo aktivno vključevali ostala kmetijska gospodarstva, strokovno in preostalo zainteresirano javnost v skupno iskanje rešitev.

Tekom trajanja projekta smo bili povabljeni k predstavitvi projekta na:

• 36. tradicionalni posvetu Javne službe kmetijskega svetovanja v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• 6. posvetu o ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov in delavnici: Identifikacija potreb glede semenskih mešanic iz vrstno bogatih travnikov, v organizaciji Javne službe rastlinske genske banke in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
• projektnem sestanku Zavoda RS za varstvo narave – v okviru predstavitve zunanjih projektov na Osrednji enoti ZRSVN v Ljubljani.

V okviru razširjanja rezultatov projekta smo organizirali tri javne dogodke:

• praktični prikaz rezultatov projekta na partnerski kmetiji Slavka Žagarja v Jugorju pri Metliki,
• predstavitev rezultatov projekta za kmetijska gospodarstva v Centru za obiskovalce Cerkniškega jezera, Notranjski regijski park, Cerknica,
• praktična delavnica in predstavitev rezultatov projekta na partnerski kmetiji TK Pri Andrejevih v Narinu pri Pivki.

Rezultate projekta smo objavili v:

• Lokalnem glasilu Naš časopis, maj 2024 (str. 17)
• Občinski časopis Slivniški pogledi, junij 2024 (str. 37)

Rezultati so dostopni tudi na naši spletni podstrani projekta. Za morebitna vprašanja o tematiki ali o samem projektu smo vam na voljo tudi po zaključku projektnih aktivnosti.

PARTNERSTVO PROJEKTA

Projekt smo uspešno izpeljali Darja Korelc z družino (Makrobios Panonija so.p., vodilni partner) skupaj v tesnem sodelovanju z dr. Filipom Küzmičem (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU), dr. Klemnom Elerjem, dr. Heleno Šircelj, Marušo Skubic, dr. Borisom Turkom in Davidom Lenarčičem (Biotehniška fakulteta UL, oddelek za agronomijo), Evo Kobe, Matevžem Podjedom in Majo Košuta (Notranjski regijski park), Juretom Štanto (Vrtnarstvo Jure Štanta s.p.), Ožbetom Šteblajem  (Inkluzivni park 1890 so.p.) Sašem Saksido in Sabino Povhe (Replika Invest d.o.o.) ter preostalimi kmetijskimi gospodarstvi: dr. Benjaminom Leskovcem (Kmetija Zaplana 1890), Janijem Frankom z družino (Turistična kmetija Pri Andrejevih), Aljažem Bevkom z družino (Turistična kmetija Široko), Slavkom Žagarjem (Kmetija Slavka Žagarja), in Tanjo Cerar z družino (Kmetija Pr'Matet). V prvi polovici projekta je aktivno prispeval še Vrtnar Jan, Jan Bizjak s.p. Pri razširjanju rezultatov je prostovoljno sodelovalo tudi Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, so.p., ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Lastno finančno udeležbo partnerja ZRC SAZU je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (program P1-0236).

Iskreno se zahvaljujemo vsem za njihov prispevek in kakovostno opravljeno delo.

Projekt se izvaja v obdobju 29. 6. 2021 – 29. 6. 2024, v okviru ukrepa M16 Sodelovanje Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, v sklopu 4. JR podukrepa 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam na področju gozdarstva in je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja.