PoLJUBA - Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja

Glavni namen projekta PoLJUBA je bil obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja. Aktivnosti projekta so bile tako osredotočene na ohranjanje treh izginjajočih habitatnih tipov: travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij ter izboljšanje stanja in varstvo ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate. To so redka orhideja Loeselova grezovka ter sedem živalskih vrst: metulja barjanski okarček in strašničin mravljiščar, travniška ptica selivka kosec, kačji pastir koščični škratec, edina slovenska avtohtona sladkovodna želva močvirska sklednica, hrošč puščavnik ter dvoživka hribski urh. Ljubljansko barje je za mnoge od teh vrst eno zadnjih ostankov življenjskega prostora ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Projekt PoLJUBA je bil zato morda ena zadnjih priložnosti za poskus njihove ohranitve.

Sodelavci ZRC SAZU so sodelovali pri projektu kot zunanji izvajalci v sklopu več strokovnoraziskovalnih nalog:

1. Povečanje velikosti populacije in izboljšanje stanja ohranjenosti vrste barjanski okarček na Ljubljanskem barju s suplementacijo in reintrodukcijo osebkov.

Vodja naloge: dr. Tatjana Čelik

Nekaj poudarkov rezultatov:

• V treh gojenjih vrste C. oedippus ex situ (2019/2020, 2020/2021, 2021/2022) smo iz izvorne populacije (Mostišče) odvzeli 18 oplojenih samic, ki smo jih po zadrževanju v gojitvenih insektarijih 2–4 dni (z namenom ovipozicije) vrnili v izvorno populacijo. S tremi translokacijami (2020, 2021, 2022) vzgojenih osebkov v izvorno populacijo (Mostišče; 64 osebkov) in v območje reintrodukcije (NR Iški morost; 398 osebkov) smo v naravo prenesli 460 vzgojenih osebkov.
• Z upoštevanjem uspešnosti izleganja metuljev iz bub v naravi (NRIM, Mo) smo iz 18 oplojenih samic pridobili 363 metuljev.
• Projekt smo zaključili z obetavnimi rezultati: reintroducirana populacija je izkazovala 87-odstotno stopnjo rasti, medtem ko je izvorna populacija po zadnji suplementaciji pokazala 79-odstotno povečanje.

Več o rezultatih pa v končnem poročilu. O protokolu vzgoje barjanskega okarčka ter rezultatih suplementacije in reintrodukcije smo objavili znanstveni članek in poročali na mednarodnem simpoziju ”Conserving Lepidoptera in a Changing World” v Angliji. Vodja projekta je o pomenu varstvenih translokacij in projekta pisala tudi v dveh strokovnih člankih v revijah Alternator in Svet ptic.

2. Začetni, vmesni in končni popis vegetacije na območjih posameznih metod zatiranja vrst iz rodu zlate rozge (Solidago sp.) v Naravnem rezervatu Iški morost v okviru projekta PoLJUBA, št. OP20.02644 

Vodja naloge: dr. Urban Šilc

Nekaj poudarkov rezultatov:

• V okviru te projektne naloge smo v letih 2019, 2020 in 2021 izvedli popise vegetacije v območjih zatiranja invazivnih tujerodnih vrst zlate rozge (Solidago spp.) v Naravnem rezervatu Iški morost (NRIM) na Ljubljanskem barju. Pokrovnost ITRV iz rodu Solidago se je v času projekta zaradi aktivnega odstranjevanja močno zmanjšala. Močan upad pokrovnosti je bil predvsem v tretjem letu, ko se je zlata rozga pojavljala z večjo pokrovnostjo le na ploskvah NRIM 7 in 9, pa še tu le 10-15%. Odstranjevanje lahko ocenimo kot uspešno pod pogojem, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. 

Več o rezultatih pa v končnem poročilu.

3. Začetni in končni popis vegetacije, začetna in končna ocena stanja ohranjenosti ciljnega HT 7230, začetna in končna ocena stanja populacije Loeselove grezovke ter izhodiščni in končni popis vegetacije na območju habitata strašničinega mravljiščarja z začetno ter končno oceno stanja habitata strašničinega mravljiščarja na območjih projekta PoLJUBA številka 7 (Strajanov breg) in na območju številka 4

Vodji naloge: dr. Branko Vreš, dr. Tatjana Čelik

Nekaj poudarkov rezultatov:

• S primerjavo stanja vegetacije med leti 2015 (projekt LJUBA) ter 2019 in 2021 (projekt PoLJUBA) ugotavljamo, da se po izvajanju ukrepov za izboljšanje ohranitvenega stanja (t.j. projektnih aktivnosti) na večini vzorčnih ploskev z nizkobarjansko vegetacijo (HT7230) stanje ohranjenosti nekoliko izboljšuje. Razlike sprememb v sestojih vegetacije so majhne, vendar zaradi (pre)kratkega časa spremljanja vegetacije (še) ne moremo z gotovostjo potrditi, da so spremembe nastale predvsem zaradi naravovarstvenih projektnih aktivnosti ali pa so le odraz različnih vsakoletnih klimatskih razmer v območju. 
• Velikost populacije Loeselove grezovke v projektnem območju Strajanov breg je v zadnjih šestih letih (2015–2021) stabilna. Povprečna populacijska gostota Loeselove grezovke v projektnem območju Strajanov breg je bila v letih 2019 in 2021 nižja kot pred šestimi leti, vendar je populacija poseljevala večje območje (večje št. poseljenih VK) kot v letu 2015.
• Na parcelah, kjer Sanguisorba officinalis ni prisotna, metulji vrste strašničin mravljičar niso bili opaženi. Kot izhaja iz nizke pokrovnosti zdravilne strašnice, samo pokrovnost te vrste v nekem obdobju ne more biti (edini) kazalnik za ustreznost parcele za prisotnost mravljiščarja. Optimalni čas za popis vegetacije in za fenološko razvitost strašnice ne sovpadata.

Več o rezultatih pa v končnem poročilu.