ISKANJE
Projekt
Gradienti in biodiverziteta: flora, favna in vegetacija
Trajanje projekta: 1. januar 2009–31. december 2012
Šifra: P1-0236
Projekt
Filogenetska sistematika družine Zygiellidae in pomen za raziskave evolucije pajkov
Trajanje projekta: 1. maj 2009–30. april 2012
Šifra: J1-2063
Program
Naravna in kulturna dediščina
Trajanje programa: 1. januar 2009–31. december 2014
Vodja programa: dr. Jerneja Fridl
Šifra: IO-0031
03
JUL
00:00
Dogodek
35. simpozij Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije
03. julij 2013 ob 00:00
Ohrid, Republika Makedonija.
02
SEP
09:30
Zbirka
Natura 2000 - Metulji (Lepidoptera)
NATURA 2000 – Metulji (Lepidoptera) je podatkovna zbirka o 13 vrstah metuljev, ki živijo v Sloveniji in so na ozemlju Evrope najbolj ogrožene (navedene v Prilogi II Direktive o habitatih – Council Directive 92/43/EEC), in 80 območjih v Sloveniji, ki so ključna za ohranitev teh vrst v sklopu evropskega omrežja Natura 2000. Zbirka, ki je nastala leta 2005 na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, vključuje podatke, zbrane v okviru projektne naloge »Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji«. Ti zajemajo časovno obdobje med letoma 1850 in 2004. Vsaka obravnavana vrsta je podrobno predstavljena z morfološkim opisom, s habitatom, biologijo in ekološkimi potrebami v Sloveniji, z varstvenim statusom po nacionalnih in mednarodnih naravovarstvenih predpisih, z oceno raziskanosti (taksonomska, horološka, ekološka) in ogroženosti vrste ter s fotografijami. Razširjenost vrste in zanjo predlagana ohranitvena območja (pSCI) v Sloveniji sta podana z opisom in kartografskimi prikazi. Opis posameznega ohranitvenega območja vključuje geografsko in ekološko oznako, naravovarstveno oceno, dejavnike ogrožanja in predlog varstvenih ukrepov ter podatke o geografskem položaju in površini območja.
Obdobje nastajanja: od 1997
Skrbnik: Dr. Tatjana Čelik
Zbirka
Zbirka vegetacijskih kart gozdnih združb
Več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, ki so relativno dobro ohranjeni. Njihov pomen je mnogostranski: so neizčrpen vir pridobivanja kakovostnega lesa, ohranjajo ekološko ravnotežje v naravi, varujejo tla pred erozijo, uravnavajo vodni režim ter dajejo slovenski kulturni krajini poseben čar. Vegetacijo raziskujemo tako, da izberemo različne ploskve, kjer je vegetacija homogena in naredimo vegetacijske popise. Tako definiramo rastlinske združbe, ki so osnovne kartografske enote pričujočih kart. Izkušnje so pokazale, da je najcenejša in najzanesljivejša inventarizacija naravnih danosti prav na osnovi rastlinskih oziroma gozdnih združb. Vegetacija oz. rastlinske združbe so namreč vidni odraz delovanja ekoloških dejavnikov žive in nežive narave. Uporabnost vegetacijske karte je sorazmerna njenemu merilu. Prva je leta 2002 izšla vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000. Glede na veliko merilo je uporabna le za splošni pregled gozdne vegetacije. Za delo na terenu so potrebne vegetacijske karte večjega merila, zato smo kasneje pričeli s pripravo kart v merilu 1 : 50.000 za posamezna območja Slovenije. Na vegetacijskih kartah gozdnih združb so prostorsko predstavljene gozdne združbe na posameznih območjih. Karte so bile izdane s priloženimi komentarji, kjer se nahajajo opisi gozdnih združb. Zbirka je nastala na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija in se še dopolnjuje.
Obdobje nastajanja: od 2002
Skrbnik: Prof. dr. Andraž Čarni