Skip to main content

ISKANJE: ZBIRKE

Organizacijska enota: Biološki inštitut Jovana Hadžija
Tip vsebine: Zbirke
Pokaži filtre Skrij filtre Počisti filtre
Št. elementov na stran:
10
50
Zbirka
Vegetacija Slovenije - podatkovna zbirka vegetacijskih popisov

Vegetacija Slovenije – podatkovna zbirka vegetacijskih popisov v programu Turboveg nastaja na Biološkem inštitutu ZRC SAZU od leta 2003 in se stalno dopolnjuje. V njej so zbrani vsi vegetacijski popisi od leta 1932 z ozemlja Slovenije, večinoma narejeni po standardni srednjeevropski metodi (Braun-Blanquet), in pokriva vse vegetacijske tipe od makrofitskih vodnih združb do gozda. Popisi so iz objavljenih literaturnih virov, sive literature (disertacije, elaborati, poročila), delno tudi neobjavljen popisni material. Podatkovno bazo uporabljamo za shranjevanje vegetacijskih popisov, za klasifikacijo vegetacije in drugih analiz vegetacije Slovenije in sosednjih držav. Podatkovna baza je trenutno v fazi geokodiranja popisov.

Avtor: Izr. prof. dr. Urban Šilc
Obdobje nastajanja: od 2003
Skrbnik: Izr. prof. dr. Urban Šilc
Zbirka
Zbirka vegetacijskih kart gozdnih združb

Več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, ki so relativno dobro ohranjeni. Njihov pomen je mnogostranski: so neizčrpen vir pridobivanja kakovostnega lesa, ohranjajo ekološko ravnotežje v naravi, varujejo tla pred erozijo, uravnavajo vodni režim ter dajejo slovenski kulturni krajini poseben čar. Vegetacijo raziskujemo tako, da izberemo različne ploskve, kjer je vegetacija homogena in naredimo vegetacijske popise. Tako definiramo rastlinske združbe, ki so osnovne kartografske enote pričujočih kart. Izkušnje so pokazale, da je najcenejša in najzanesljivejša inventarizacija naravnih danosti prav na osnovi rastlinskih oziroma gozdnih združb. Vegetacija oz. rastlinske združbe so namreč vidni odraz delovanja ekoloških dejavnikov žive in nežive narave. Uporabnost vegetacijske karte je sorazmerna njenemu merilu. Prva je leta 2002 izšla vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000. Glede na veliko merilo je uporabna le za splošni pregled gozdne vegetacije. Za delo na terenu so potrebne vegetacijske karte večjega merila, zato smo kasneje pričeli s pripravo kart v merilu 1 : 50.000 za posamezna območja Slovenije. Na vegetacijskih kartah gozdnih združb so prostorsko predstavljene gozdne združbe na posameznih območjih. Karte so bile izdane s priloženimi komentarji, kjer se nahajajo opisi gozdnih združb. Zbirka je nastala na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija in se še dopolnjuje.

Obdobje nastajanja: od 2002
Skrbnik: Prof. dr. Andraž Čarni
Zbirka
Pajki družine Nephilidae: podatkovna zbirka primerkov iz svetovnih muzejev

Trenutna verzija podatkovne zbirke, vodene v programu BIOTA (http://viceroy.eeb.uconn.edu/biota), vsebuje natančne podatke o primerkih, muzejih in georeferencirane informacije lokalitet za tri od štirih rodov družine Nephilidae (glej www.nephilidae.com): rod Clitaetra s šestimi vrstami v Afriki in Indijskem oceanu vse do Šrilanke, rod Herennia z enajstimi avstralazijskimi vrstami od Indije do Salomonovih otokov ter rod Nephilenygs s štirimi vrstami v tropih sveta. Objavljene monografije pajkov družine Nephilidae (Kuntner, 2005, 2006, 2007) navajajo metode dela, informacije o muzejskih zbirkah, taksonomske diagnoze vrst z ilustriranimi opisi ter vire financiranja raziskav. Podatkovna zbirka, ki trenutno vsebuje vnose za preko tisoč primerkov, bo posodobljena s podatki za več tisoč primerkov vrst iz največjega rodu, Nephila, ko bo objavljena taksonomska monografija rodu, ki je trenutno v pripravi (za prve informacije o rodu Nephila glej dela: Kuntner et al., 2008; Kuntner & Coddington, 2009). Za več informacij kontaktirajte avtorja in skrbnika podatkovne zbirke.

Avtor: Doc. dr. Matjaž Kuntner
Obdobje nastajanja: od 2000
Skrbnik: Doc. dr. Matjaž Kuntner
Zbirka
Natura 2000 - Metulji (Lepidoptera)

NATURA 2000 – Metulji (Lepidoptera) je podatkovna zbirka o 13 vrstah metuljev, ki živijo v Sloveniji in so na ozemlju Evrope najbolj ogrožene (navedene v Prilogi II Direktive o habitatih – Council Directive 92/43/EEC), in 80 območjih v Sloveniji, ki so ključna za ohranitev teh vrst v sklopu evropskega omrežja Natura 2000. Zbirka, ki je nastala leta 2005 na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, vključuje podatke, zbrane v okviru projektne naloge »Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji«. Ti zajemajo časovno obdobje med letoma 1850 in 2004. Vsaka obravnavana vrsta je podrobno predstavljena z morfološkim opisom, s habitatom, biologijo in ekološkimi potrebami v Sloveniji, z varstvenim statusom po nacionalnih in mednarodnih naravovarstvenih predpisih, z oceno raziskanosti (taksonomska, horološka, ekološka) in ogroženosti vrste ter s fotografijami. Razširjenost vrste in zanjo predlagana ohranitvena območja (pSCI) v Sloveniji sta podana z opisom in kartografskimi prikazi. Opis posameznega ohranitvenega območja vključuje geografsko in ekološko oznako, naravovarstveno oceno, dejavnike ogrožanja in predlog varstvenih ukrepov ter podatke o geografskem položaju in površini območja.

Obdobje nastajanja: od 1997
Skrbnik: Dr. Tatjana Čelik
Zbirka
Register flore Slovenije

Zbirka vključuje seznam praprotnic in semenk Slovenije, ki je povezan s podatki v bazi FloVegSi ter Herbarijem BIJH ZRC SAZU (LJS). Iskalnik omogoča poizvedbe po različnih kriterijih. Dostop do zbirke na spletu je prost.

Obdobje nastajanja: od 1995
Skrbnik: Dr. Branko Vreš
Zbirka
Herbarijska zbirka Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (LJS)

Zbirka vključuje podatke (ca. 12.000) o herbarijskih polah rastlin, shranjenih v Herbariju Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (LJS). Herbarijski podatki so popolnoma digitalizirani, nekatere herbarijske pole so fotografirane, medtem ko je pri spletnem ogledu trenutno na voljo približno polovica herbarijskih pol.

Obdobje nastajanja: od 1995
Skrbnik: Dr. Branko Vreš
Zbirka
Podatkovna zbirka FloVegSi (= Favna, flora in vegetacija Slovenije) BIJH ZRC SAZU

Zbirka vsebuje podatke o flori, rastlinskih združbah, favni (metuljih, hroščih idr.), njihovih lokacijah, rastišču, okoljskih parametrih, številu osebkov, spolu ipd. Obsežni so metapodatki, npr. geografski podatki (države, pokrajine, kraji, reke, vrhovi), ekološki podatki (habitatni tipi, sintaksoni, tipi tal, antropogeni vplivi, raba), podatki o vrstah (opisi, fotografije, sinonimi). Izpis podatkov je v obliki kart po UTM ali srednjeevropskih kvadrantih ali natančnih lokacijah, kot preglednice, fitocenološke analitične ali sintetične tabele. Izvoz podatkov omogoča uporabo v aplikacijah GIS, urejevalnikih besedil, preglednicah, statističnih orodjih.

Obdobje nastajanja: od 1987
Skrbnik: Dr. Branko Vreš