Trenutna verzija podatkovne zbirke, vodene v programu BIOTA (http://viceroy.eeb.uconn.edu/biota), vsebuje natančne podatke o primerkih, muzejih in georeferencirane informacije lokalitet za tri od štirih rodov družine Nephilidae (glej www.nephilidae.com): rod Clitaetra s šestimi vrstami v Afriki in Indijskem oceanu vse do Šrilanke, rod Herennia z enajstimi avstralazijskimi vrstami od Indije do Salomonovih otokov ter rod Nephilenygs s štirimi vrstami v tropih sveta. Objavljene monografije pajkov družine Nephilidae (Kuntner, 2005, 2006, 2007) navajajo metode dela, informacije o muzejskih zbirkah, taksonomske diagnoze vrst z ilustriranimi opisi ter vire financiranja raziskav. Podatkovna zbirka, ki trenutno vsebuje vnose za preko tisoč primerkov, bo posodobljena s podatki za več tisoč primerkov vrst iz največjega rodu, Nephila, ko bo objavljena taksonomska monografija rodu, ki je trenutno v pripravi (za prve informacije o rodu Nephila glej dela: Kuntner et al., 2008; Kuntner & Coddington, 2009). Za več informacij kontaktirajte avtorja in skrbnika podatkovne zbirke.
NATURA 2000 – Metulji (Lepidoptera) je podatkovna zbirka o 13 vrstah metuljev, ki živijo v Sloveniji in so na ozemlju Evrope najbolj ogrožene (navedene v Prilogi II Direktive o habitatih – Council Directive 92/43/EEC), in 80 območjih v Sloveniji, ki so ključna za ohranitev teh vrst v sklopu evropskega omrežja Natura 2000. Zbirka, ki je nastala leta 2005 na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, vključuje podatke, zbrane v okviru projektne naloge »Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja NATURA 2000: Metulji«. Ti zajemajo časovno obdobje med letoma 1850 in 2004. Vsaka obravnavana vrsta je podrobno predstavljena z morfološkim opisom, s habitatom, biologijo in ekološkimi potrebami v Sloveniji, z varstvenim statusom po nacionalnih in mednarodnih naravovarstvenih predpisih, z oceno raziskanosti (taksonomska, horološka, ekološka) in ogroženosti vrste ter s fotografijami. Razširjenost vrste in zanjo predlagana ohranitvena območja (pSCI) v Sloveniji sta podana z opisom in kartografskimi prikazi. Opis posameznega ohranitvenega območja vključuje geografsko in ekološko oznako, naravovarstveno oceno, dejavnike ogrožanja in predlog varstvenih ukrepov ter podatke o geografskem položaju in površini območja.
Več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, ki so relativno dobro ohranjeni. Njihov pomen je mnogostranski: so neizčrpen vir pridobivanja kakovostnega lesa, ohranjajo ekološko ravnotežje v naravi, varujejo tla pred erozijo, uravnavajo vodni režim ter dajejo slovenski kulturni krajini poseben čar.
Vegetacijo raziskujemo tako, da izberemo različne ploskve, kjer je vegetacija homogena in naredimo vegetacijske popise. Tako definiramo rastlinske združbe, ki so osnovne kartografske enote pričujočih kart. Izkušnje so pokazale, da je najcenejša in najzanesljivejša inventarizacija naravnih danosti prav na osnovi rastlinskih oziroma gozdnih združb. Vegetacija oz. rastlinske združbe so namreč vidni odraz delovanja ekoloških dejavnikov žive in nežive narave.
Uporabnost vegetacijske karte je sorazmerna njenemu merilu. Prva je leta 2002 izšla vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije v merilu 1 : 400.000. Glede na veliko merilo je uporabna le za splošni pregled gozdne vegetacije. Za delo na terenu so potrebne vegetacijske karte večjega merila, zato smo kasneje pričeli s pripravo kart v merilu 1 : 50.000 za posamezna območja Slovenije.
Na vegetacijskih kartah gozdnih združb so prostorsko predstavljene gozdne združbe na posameznih območjih. Karte so bile izdane s priloženimi komentarji, kjer se nahajajo opisi gozdnih združb.
Zbirka je nastala na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija in se še dopolnjuje.